Vse o ameriškem slamniku

Imunski sistem in škrlatni ameriški slamnik

 

Škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea Moench) ali pogovorno ameriški slamnik je
zelnata trajnica in spada v rod Echinacea in družino nebinovk (Asteraceae). Rod Echinacea
izhaja iz grške besede echinos (εχινοξ), kar pomeni jež, oziroma morski ježek in se nanaša na
osrednji del cveta, ki ima bodičast izgled. Od tod tudi slovensko ljudsko ime ježnica.

Uporabnost ameriškega slamnika

Uporaba rastline ima dokaj dolgo zgodovino, saj so jo uporabljala številna plemena
severnoameriških Indijancev za zdravljenje ran vseh vrst, za različna vnetja, pri pikih insektov
in kačjih ugrizih, pri kašljanju, prehladu, zobobolih, trebušnih krčih in celo gonoreji. Danes
sodijo pripravki iz škrlatnega ameriškega slamnika med najbolje prodajana in cenjena
rastlinska zdravila tako v Evropi kot v ZDA. Uporabljajo se predvsem za krepitev imunskega
sistema. Ameriški slamnik je tudi edina zdravilna rastlinska vrsta, ki ima s kliničnimi
študijami dokazan imunostimulativno delovanje, kar je tudi leta 2008 potrdila Evropska
Agencija za Zdravila. Zaradi pozitivnega mnenja Evropske Agencije za Zdravila, se edino
pripravki iz škrlatnega ameriškega slamnika pri nas lahko registrirajo kot zdravila, ki
deklarirajo, da krepijo imunski sistem.

Učinkovine in terapevtski učinek

Terapevtski učinek ameriškega slamnika gre pripisati različnim snovem pri katerih
mehanizem delovanja še ni povsem znan. Najpomembnejše snovi so derivati kavne kisline,
alkamidi in heteroglikanski polisaharidi. 

• Derivati kavne kisline spadajo med fenolne spojine. Skupna značilnost vseh derivatov
kavne kisline je sposobnost lovljenja prostih radikalov kar pomeni, da imajo
antioksidativne lastnosti. Moč lovljenja prostih radikalov je v veliki meri odvisna od
števila hidroksilnih skupin v molekuli. Največjo sposobnost lovljenja prostih radikalov
ima ehinakozid, sledi mu cikorna kislina, nato cinarin, kavna kislina, klorogenska
kislina in kaftarna kislina. Čeprav imajo vsi derivati kavne kisline lastnosti lovljenja prostih radikalov, 

pa ima le cikorna kislina dokazan imunostimulativni učinek.

Cikorna kislina se nahaja v vseh delih ameriškega slamnika. Ni je v vseh rastlinskih
organih enako. V zrelih rastlinah vsebujejo cvetovi in listi po okoli 35%, korenine
20% stebla pa le 10% skupne vsebnosti cikorne kisline. Razvojna stopnja rastlin prav
tako vpliva na vsebnost cikorne kisline, saj se vsebnost cikorne kisline zmanjšuje od
začetka cvetenja do konca cvetenja. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da na vsebnost
cikorne kisline vpliva tudi letni čas. Ugotovljeno je, da vsebuje škrlatni ameriški
slamnik največ cikorne kisline in heteroglikanskih polisaharidov jeseni (oktober,
november), kar je verjetno posledica obrambne reakcije rastline pred nizkimi
temperaturami in kratkimi dnevi. 

• Alkamidi sodijo v skupino nenasičenih alifatskih spojin, ki vsebujejo NHCO skupino.
Ameriški slamnik vsebuje približno 20 različnih alkamidov. Strukture teh spojin se
precej razlikujejo med različnimi vrstami rodu Echinacea, prav tako pa tudi med
posameznimi organi znotraj ene vrste. Največ alkamidov vsebuje ameriški slamnik v
koreninah in cvetovih, medtem ko steblo in listi ne vsebujejo veliko alkamidov. Na
količino alkamidov vpliva tudi razvojna stopnja rastlin. Ugotovljeno je, da od začetka
cvetenja do konec cvetenja celotna koncentracija alkamidov pada v koreninah, steblu
in listih, se pa povečuje koncentracija akamidov v cvetovih. 

• Imunostimulativni polisaharidi iz ameriškega slamnika so razvejani heteroglikani z
visokimi molekulskimi masami. Hetroglikane polisaharide sestavljajo različni
monosaharidi kot so arbinoza, galaktoza, glukoza, ramnoza in ksiloza. Polisaharidne
makromolekule imajo na polisaharid vezane tudi proteine. Takšne molekule
imenujemo glikoproteini. Heteroglikanski polisaharidi se nahajajo v vseh organih
ameriškega slamnika. Največ heteroglikanskih polisaharidov vsebuje rastlina
ameriškega slamnika v času intenzivne rasti ter v jesenskem času, ko se rastlina
pripravlja na zimovanje.

Mehanizem delovanja

Mehanizem imunostimulativnega delovanja učinkovin iz ameriškega slamnika je zelo                                                                                                                                                                                                                                      

zapleten in ne še povsem pojasnjen. Odvisen ni samo od ene, temveč od sestavljene aktivnosti

več rastlinskih učinkovin, zato je težko določiti priporočljivo koncentracijo posameznih

učinkovin v ameriškem slamniku. In vitro (zunaj telesa) ter in vivo (v telesu) študije so pri
vseh učinkovinah ameriškega slamnika in pokazale, da stimulirajo obrambne celice
organizma, da hitreje odstranjujejo tujke (virusi, bakterije, odmrlo tkivo). Ker je zgradba
učinkovin v ameriškem slamniku zelo različna, delujejo po različnih metabolnih poteh. Zato
je pomembno, da vsebujejo pripravki iz ameriškega slamnika zmes vseh treh skupin
učinkovin, saj na tak način delujejo sinergistično (učinki se seštevajo).

Pridelava ameriškega slamnika

Izbira semena, čas ter način spravila ameriškega slamnika so najpomembnejši dejavniki, ki
vplivajo na vsebnost učinkovin v ameriškem slamniku. Ker se lastnosti vsakega semena
različno izrazijo v različnih okoljih potrebno vse genske vire (sorte) testirati v domačem
okolju. Količina učinkovin v ameriškem času varira med posameznimi skupinami učinkovin
po razvojni stopnji rastlin, deli rastlin ter letnemu času žetve. Da lahko pridelamo rastline
ameriškega slamnika z kar največ učinkovinami je najbolje, da rastline prvič požanjemo v
času polnega cvetenja (mesec julij) ter drugič meseca oktobra, saj nizke temperature prav tako
vplivajo na proizvodnjo učinkovin v rastlini.

Predelava škrlatnega ameriškega slamnika

Predelava surovine sodi poleg pridelave med ključne elemente pri proizvodnji zdravilnih
učinkovin iz ameriškega slamnika. Na splošno lahko rečemo, da daljši čas ekstrakcije, večja
količina topila in manjši delci povečajo ekstrakcijo učinkovin iz rastlin. Med ključne procese
pri predelavi ameriškega slamnika sodijo: kakovost surovine, hitrost predelave, uporaba topila
kot ekstrakcijskega sredstva, čas in metoda ekstrakcije ter način hranjenja ekstrakta.
Za ekstrakcijo učinkovin iz ameriškega slamnika je na voljo mnogo vrst topil, pri katerih pa
se za pripravo zdravilnih pripravkov običajno uporabljajo etanolna, etanolno-vodna ter vodna
topila. Ker vsebuje ameriški slamnik mnogo različnih učinkovin, ki se zaradi svojih lastnosti
topijo v različno polarnih topilih je pomembno, da izberemo tisto ekstrakcijsko sredstvo
(topilo), ki bo ekstrahiralo kar največ najbolj učinkovitih snovi. Značilno za
imunostimulativne heteroglikanske polisaharide je, da se v etanolno-vodnih koncentracijah, z
visokim deležem alkohola ne topijo medtem, ko se alkamidi in derivati kavne kisline topijo v
etanolno-vodnih koncentracijah, z visokim deležem alkohola (med 60-80%).
Če rastline ekstrahiramo z vodo hitro pride do encimske razgradnje u
činkovin, kar pa lahko prepračimo zdodatkom 20 vol% alkohola. Alkohol koagulira encime zaradi
česar ne prihaja do razgradnjeučinkovin. Vsebnost alkohola sicer upočasni ekstrakcijo                                                                                                                                                                                                                         

hetroglikanskih polisaharidov, vendar je ne ustavi.


Avtor:
Dr. Borut Gosar

Viri:
Bauer R., Remiger P., Wagner H. 1989. Alkamides from the roots Echinacea angustifolia. Phytochemistry, 28, 2: 505-508
Bauer R., Wagner H. 1988. Alkamides from the roots Echinacea purpurea. Phytochemystry, 27, 7: 2339-2342
Becker H., Hseih W.C. 1985. Chicoree-saure und deren derivate aus Echinacea arten. Zeitschrift Naturforsch, 40: 585-587
Binns S. E., Baum B. R., Arnason J. T. 2002. A Taxonomic Revision of Echinacea (Asteraceae: Heliantheae). Systematic Botany, 27, 3: 610632

Classen B., Witthohn K., Blaschek W. 2000. Characterization of an arabinogalactan-protein isolated from pressed juice of Echinacea
purpurea by precipitation with the β-glucosyl Yariv reagent. Carbohydrate Research, 327: 497–504
European Medicines Agency, 2008. http://www.ema.europa.eu/pdfs/human/hmpc/echinaceae_purpureae_herba/10494506enfin.pdf (maj
2008)
Foster S. 1991. Echinacea: Nature's immune enhancer. Rochester, Healing Arts Press: 150 str.
Gosar B. 2010. Vpliv tehnoloških dejavnikov na kakovost ter možnosti pridelave škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea
Moench). Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 86 str
Goel V., Lovlin R., Lovlin R., Barton R. 2004. Efficacy of standardized Echinacea preparation (Echinilin) for the treatment of the common
cold: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. Journal of Clinical Pharmacy and Therapeutics, 29: 75-83
Kreft S. 2001. Ameriški slamnik-Echinacea spp. Odpravlja vzroke prehlada. Herbika, 26-29
Kreft S. 2005. Cichoric acid content and biomass production of Echinacea purpurea plants cultivated in Slovenia. Pharmaceutical Biology,
43, 8: 662- 665
Kroflič N. 2004. Razvoj metode za kvantitativno analizo polisaharidov v ameriškem slamniku. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za farmacijo: 50 str. (Echinacea purpurea Moench). Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za
agronomijo: 46 str.
Letchamo W. J., Livesey T. J., Arnason C., Krutilina V. S. 1999. Cichoric acid and isobutyl amide content in Echinacea purpurea as
influenced by flower developmental stages. Perspectives on New Crops and New Uses, št: 494-498
Pellati F, Benvenuti S, Margo L. 2003. Analysis of phenolic compounds andradical scavening activity of Echinacea. Journal of
Pharmaceutical and Biomedical
Analysis, 35: 289-301
Perry B. N., Van Klink W. J., Burgers J. E., Parmenent A. G. 1997. Alkamide levels in Echinacea purpurea: A rapid analitical method
revealing differences among roots, rhizomes, stems, leaves and flowers. Planta Medica, 63: 58-62
Perry N. B., Burgess E. J., Glennie V. A., 2001. Echinacea Standardization: Analytical Methods for Phenolic Compounds and Tyoical Levels
in Medicinal Species. Jurnal of Agriculture and Food Chemistry, 49: 1702-1706
Remškar M., 2003. Vpliv nekaterih tehnoloških dejavnikov (število spravil, čas žetve, gnojenje z dušikom) na pridelek in kakovost
škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea Moench). Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za
agronomijo: 49 str.
Roblek E., 1995. Vpliv števila žetev in gnojenja ameriškega slamnika (Echinacea purpurea Moench) na količino pridelka in učinkovin na
Loboratorijskem polju Biotehniške fakultete. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 45 str.
Rua D., Roh-Schmidt H., Chandara A., 2005. Human Gene Expression as a Tool To Determine Horticultural Maturity in a Bioactive Plant
(Echinacea purpurea L. Moench). Journal Agricultural and Food Chemistry, 53: 8156-8161
Stuart D. L., Wills R. B. H. 2000a. Factors affecting the extraction of alkylamides and cichoric acid during ethanolic processing of
Echinacea purpurea (L.) Moench. Australian Journal of Experimental Agriculture, 40, 6: 873-877
Stuart D. L., Wills R. B. H. 2000b. Alkylamide and cichoric acid levels in Echinacea purpurea tissues during plant growth. Journal of Herbs,
Spices & Medicinal Plants, 7, 1: 91-101
WHO monographs on selected medicinal plants, 1999. Geneve, Word Health Organization: 289 str. 

WHO monographs on selected medicinal plants, 1999. Geneve, Word Health Organization: 289 str. 

© 2012 pemamedika.com, Vse pravice pridržane.